Zakaj je pomembno optimizirati strukturo tal? Kako lahko pri tem pomaga Natural Growth?

Struktura tal igra ključno vlogo v kmetijstvu in okolju. Zdrava struktura tal je bistvenega pomena za rast rastlin, prepustnost vode in razpoložljivost hranil. Prispeva k zdravju tal in ohranjanju ekosistemov. Slaba struktura tal lahko povzroči erozijo, izgubo vode in izpad pridelka. Zato je izboljšanje strukture tal ključnega pomena za spodbujanje trajnostnih kmetijskih praks in varstvo okolja. WTZ GmbH s svojo inovativno rešitvijo »Naravna rast« ponuja pionirski pristop k regeneraciji tal in spodbujanju rasti rastlin. Z integracijo te rešitve lahko kmetje izboljšajo strukturo tal in povečajo pridelek. Potopite se v svet izboljšav tal in odkrijte, kako lahko majhne spremembe močno vplivajo.

Pomen zdrave strukture tal

Tla so na splošno opredeljena kot zgornja plast zemeljske skorje, ki jo sestavljajo mineralni delci, organska snov, voda, zrak in živi organizmi. Tekstura tal opisuje velikost delcev. V tleh je sestavljena iz peska, melja in gline. Tla nastanejo iz matične snovi. Glinenci so na primer podvrženi kemičnemu procesu, ki jih pretvori v glino. Če pa imate granit, ki vsebuje glinenec, se lahko tvorita glina in pesek. Ko rastline odmrejo, drobni organizmi razgradijo material in ga razgradijo v organsko snov. Med tem procesom bakterije in rastline proizvajajo vrsto kisline. Ta kislina pomembno prispeva k razgradnji delcev tal. Tla z organsko snovjo so za ljudi najpomembnejša, ker podpirajo rastlinsko biomaso in kmetijske pridelke. To je zgornja plast tal, ki nastane na stotine tisoč let. Če mine dovolj časa v stabilnih biofizikalnih pogojih, tla dosežejo stabilno stanje (ravnovesje). Proizvodnja humusa iz razpadajoče organske snovi ustreza njegovi porabi s strani talnih mikroorganizmov, favne in flore. Pretvorba kamnin v talne minerale mora slediti tempu. Tla zagotavljajo hranila in vodo, ki so ključnega pomena za rastline, in gostijo organizme, ki z rastlinami medsebojno delujejo na bolje ali slabše. V naravnem okolju rastline tvorijo odnose s talnimi mikrobi, da bi pridobile vodo, hranila in zaščito pred določenimi patogeni. V zameno rastline zagotavljajo hranila. Zato sta pravilen cikel in vzdrževanje pravilnega ravnovesja tal bistvena za ohranjanje zdravih tal in določata ne le pridelek, temveč tudi odpornost rastlin.

Revitalizacija ali popravilo tal

Regeneracija tal, specifična oblika ekološke regeneracije v okviru obnovitvene ekologije, si prizadeva obnoviti zdravje tal z zmanjšanjem izgube zgornje plasti tal, zadrževanjem več ogljika, kot ga porabijo, spodbujanjem biotske raznovrstnosti ter vzdrževanjem ustreznih vodnih in hranilnih ciklov. Cilj je optimizirati inherentno ravnovesje tal brez vnosa tujih snovi v mikrobiom. Po drugi strani pa lahko obnova tal vodi do drugačne vrste okrevanja, ki prav tako odpravlja antagoniste, specifične za tla, kar ima za posledico kratkoročno okrevanje in potencialno sproži druge dolgoročne težave s tlemi. Optimizacija talnega bioma se mora zato osredotočiti predvsem na izboljšanje simbioze med mikrobnim življenjem, prisotnim v tleh, in izločkom, ki ga rastline sproščajo skozi svoje korenine. Izčrpavanje ogljika v tleh in pogosta uporaba mineralnih gnojil sta med drugim privedla do neaktivnosti številnih gliv in bakterij. Aktiviranje teh mikroorganizmov je ključnega pomena za zdrava tla. Pomembno je negovati tisto, kar so tla sama optimalno razvijala skozi tisočletja. Zdrava struktura tal je zato bistvenega pomena za trajnostno kmetijstvo in dolgoročno zaščito naravnih virov.

Kako naravna rast vpliva na življenje v tleh in zakaj deluje tako?

Zaradi edinstvenega in vsestranskega načina delovanja naravne rasti se biom izboljša in optimizira z različnimi interakcijami.

1. Krepitev simbiotskega sodelovanja

Znanstveno je dokazano, da koreninski izločki s svojimi izločki hranijo mikrobe v tleh, kar omogoča učinkovito pretvorbo organske snovi v hranila, ki so nato na voljo rastlini. Koreninski izločki lahko privabljajo tudi specifične glive in bakterije, ki zagotavljajo ciljno dostopnost določenih hranil.

2. Učinkovitejša pretvorba organske snovi

Z uporabo Natural Growth izmerimo do 20 % višje ravni hranil v analizi rastlinskega soka, medtem ko je vrednost EC kapljične in drenažne vode enaka na tretiranih in neobdelanih parcelah. Testi na odprtih poljih in v substratu so pokazali, da se vrednost vseh hranil, ki spodbujajo rast rastlin, v listih poveča, če se Natural Growth uporablja vsaka dva tedna, in da je absorpcija vlaknin bistveno manjša. Zdi se, da so tudi antagonistični učinki med različnimi hranili veliko manj izraziti kot na neobdelanih parcelah.

3. Izboljšanje strukture tal in drenažne zmogljivosti

Z spodbujanjem mikrobnega življenja Natural Growth opazno izboljša strukturo tal, zaradi česar so tla bolj drobljiva. Prav tako poveča volumen por tal, s čimer izboljša drenažno sposobnost in poveča raven kisika.

4. Povečanje zmogljivosti vodnega blažilnika

Zaradi povečane mikrobne aktivnosti v tleh se voda bolje oprime delcev tal, kar omogoča, da tla vidno zadržijo več vlage v tleh za rastlino.

5. Zmanjšanje bolezni, ki se prenašajo s tlemi, in ogorčic, ki se prenašajo s tlemi

Znanost nam pravi, da ima vsak patogen svojega naravnega sovražnika, kar pomeni, da se bolezni zelo redko eksplozivno razvijejo v zdravih, naravnih tleh. Tla, bogata z glivami, pogosto zavirajo okužbe zaradi talnih ogorčic, ker se glive hranijo z beljakovinami, ki sestavljajo večino ogorčic.

Kaj Natural Growth naredi v vaših tleh, da zmanjša potrebo po dušiku pri osnovnem gnojenju?

1. Učinkovitejša pretvorba organske snovi, pri čemer se sprošča bistveno več dušika v obliki aminov.

2. Zaradi precej nižje vrednosti elektrokondenzacijske moči v tleh mikorize ostanejo aktivne in zagotavljajo boljšo absorpcijo hranil, pri čemer je amin rastlini na voljo kot lahko uporabna beljakovina v procesu rasti. Pretvorba nitrata prek amonija v amin zahteva od rastline veliko energije, zato je za proizvodnjo semen in plodov na voljo manj energije.

3. Z razvojem aktivnejšega mikrobnega življenja je rastlina nenadoma sposobna absorbirati vsaj 17 različnih hranil, kar ima za posledico manjšo potrebo po posameznih elementih.

Potreba po gnojenju obstoječih poljščin s sintetičnimi gnojili se tako lahko močno zmanjša, tveganje za izpiranje pa se znatno zmanjša. Skratka: manjša uporaba, a boljša izraba dušika, zmanjša skupno potrebo.